OpenEHR

Je »digitalizacija« zdravstvenih obrazcev res le »copy-paste«, ko govorimo o EHR (Electronic Health Record)?

Kratek odgovor bi bil: ne. Malo daljši pa: daleč od tega. Ko govorimo o OpenEHR, pravzaprav govorimo o tehnologiji, ki jo sestavljajo odprte specifikacije, klinični modeli in programi, z enim skupnim namenom: ustvarjanje standardov, grajenje informacij in interoperabilnih rešitev za zdravstvo. Že to nam da vedeti, da gre pravzaprav za definirano strukturo in modele znotraj katerih morajo biti podatki shranjeni smiselno, v določenem redu, ravno zato, da lahko omogočimo najboljši izkoristek za uporabnike.

Kako torej poteka postopek transformacije zdravstvenih obrazcev v digitalno OpenEHR obliko?

Najpomembneje je prav gotovo to, da sam obrazec sprva res dobro razumemo. To ne pomeni le terminološko, pač pa tudi praktično, v smislu, da razumemo vrednost vsakega izmed vprašanj (čemu služi) oziroma zahtevanih podatkov ter kdo običajno ta podatek zapiše/izpolni/shrani.

Ko smo prepričani v prvo, se lotimo naslednje faze. Kot že samo ime pove, OpenEHR sestoji iz skupnosti, ki zagotavlja precej prosto dostopnih virov, ki so ključni, ko govorimo o t.im. OpenEHR kliničnem modeliranju takšnih obrazcev. Podatki so strukturirani na način, da se shranjujejo v smiselne enote, po katerih jih lahko, ko so enkrat shranjeni, tudi iščemo. V tej fazi pravzaprav iščemo, kaj je že na voljo od teh strukturiranih »paketov« podatkov (t.im. arhetipov), ki jih nato lahko uporabimo pri grajenju obrazca. Vse kar manjka moramo »zgraditi« sami, pri čemer moramo upoštevati logiko vključenih podatkov in ustrezno strukturo zapisa. Vse zbrane »paketke« nato shranimo v skupno predlogo, ki je glavna podlaga našega novega digitaliziranega obrazca. 

Potem sledijo le še oblikovne lastnosti ter logika samega izpolnjevalnega procesa. Torej, ko lahko v fizični obliki odgovor na vprašanje izpolnite, se kasneje premislite in izberete drug ponujen odgovor, mora digitalni obrazec vse takšne možnosti ravnanja predvideti že v naprej. In teh je kar nekaj. Pri tem mora ohranjat osnovno strukturo, zahtevat od uporabnika vse ključne informacije, ter hkrati omogočat dinamiko vnosa na čim bolj naraven in logičen način.

Eden zadnjih projektov - obrazec izdelan z uporabo orodij podjetja Better.