Digitalizacija

Če pogledamo nekoliko podrobneje: izraz interoperabilnost se pravzaprav nanaša na sposobnost dveh ali več sistemov, naprav, aplikacij ali produktov (pogosto iz različnih organizacij), da brez težav delujejo skupaj, izmenjujejo in pravilno interpretirajo podatke med seboj.

V kontekstu zdravstvene oskrbe pa je ravno to izrednega pomena, saj v praksi to pomeni, da lahko različni zdravstveni informacijski sistemi (npr. bolnišnični informacijski sistemi, elektronske zdravstvene kartoteke, sistemi za upravljanje s pacienti itd.) med seboj komunicirajo in izmenjujejo podatke, ne glede na to, kako ali kje so bili ti podatki prvotno ustvarjeni ali shranjeni. Torej, kaj bi to pomenilo za vsakdanje delo zdravstvenih delavcev? Na kratko rečeno: imeli bi celovit in točen pregled bolnikovega zdravstvenega stanja, kar nedvomno olajša sprejemanje odločitev glede oskrbe in zdravljenja ter posledično izboljšuje kakovost in učinkovitost zdravstvenih storitev.

Temeljne standarde interoperabilnosti v zdravstvu zagotavljajo protokoli, kot so Health Level Seven International (HL7) in Fast Healthcare Interoperability Resources (FHIR) ter morda, tistim iz prakse, bolj poznan DICOM za radiološke podatke in slike. 

Poleg teh standardov igrajo ključno vlogo tudi različne vrste podatkovnih zbirk. Tradicionalne relacijske podatkovne zbirke so učinkovite pri shranjevanju in pridobivanju podatkov, vendar jih omejujejo njihova togost in slaba prilagodljivost. Zato se v zadnjem času vse bolj uporabljajo NoSQL podatkovne zbirke, ki omogočajo večjo prilagodljivost, rast in učinkovito ravnanje z nestrukturiranimi podatki. Pri slednjem vse večjo vlogo igrajo tudi t.im. "podatkovna jezera" (data lakes), ki omogočajo shranjevanje vseh vrst podatkov v izvirni obliki.

OpenEHR je mednarodni standard za elektronsko zdravstveno dokumentacijo o katerem je bilo nekoliko več govora v zadnjih letih, čeprav sam standard ni ravno nov in je prisoten že več kot 20 let. Vedno več podpornikov pa standard pridobiva z razlogom, saj predstavlja pomemben korak pri doseganju interoperabilnosti. OpenEHR standard namreč uporablja drugačen, modularni pristop, ki ločuje t.im. "modele podatkov" od konkretne implementacije podatkovne zbirke, kar omogoča še boljšo integracijo in dolgoročno kompatibilnost. Poleg tega pa, kot že ime samo pove, v osnovi omogoča t.im. "vendor free" oz. od ponudnikov neodvisen pristop, kar morda v času neštetih ponudb komercialnih rešitev, prinaša malo več zaupanja.

V zdravstvu, kljub predstavljnim že obstoječim rešitvam, še vedno ostajajo številni izzivi povezani s področjem poenotenja strukture medicinskih podatkov. Zavedati se moramo, da je implementacija interoperabilnosti po več desetletjih uporabe takšnih in drugačnih pristopov do uvajanja digitalnih rešitev kompleksna naloga, ki zahteva poleg politične in tehnične podpore tudi nekoliko več razumevanja "tehnične" plati s strani strokovnih delavcev v zdravstvu. 

Prihodnost zdravstva in zdravljenja je zagotovo tesno povezana z interoperabilnostjo in medicinskimi podatki, več o tej temi pa zapišem v nadaljnih objavah.

Pripravil: 

Simon Rekanovič, dr. med.

Zadnjič posodobljeno: 7. 6. 2023

1 Uvod 

Nenehna digitalna revolucija je preoblikovala vse vidike našega življenja in zdravstvo pri tem ni izjema. Hitro napredovanje tehnologije je omogočilo nastanek nove dobe v zdravstvu, ki ji pravimo digitalno zdravje (Rekanović, 2016).

Digitalizacija pravzaprav predstavlja proces preoblikovanja poslovnih področij, socialnega življenja posameznikov in industrije z uvajanjem inovativnih digitalnih tehnoloških rešitev. Implementacija digitalnih rešitev v vsakodnevne prakse bistveno prispeva k povečanju produktivnosti in učinkovitosti, kar omogoča večji vpliv in uspeh (World Health Organization, 2021a).

Zdravstveni sistemi po svetu se trenutno soočajo s številnimi izzivi, med katerimi so pri vrhu pogosto pozivi k zmanjšanju stroškov, povečanju produktivnosti in učinkovitosti (World Health Organization, 2021a). Številni strokovnjaki menijo, da digitalizacija predstavlja revolucijo v zdravstvu in ponuja odgovore in rešitve za mnoge izmed teh problemov, s katerimi se zdravstveni sistem vsakodnevno srečuje, poleg tega pa so bile v zadnjih letih v razvoj in implementacijo novih tehnologij na področju medicine vložene milijarde evrov (Deloitte, 2016). 

2 Besedilo prispevka

S pomočjo dejanskih primerov digitalnih rešitev, ki se uporabljajo v naši družbi in še bolj v digitaliziranih družbah (npr. v Estoniji in na Danskem), lahko opazimo kako nam dobro zasnovani projekti olajšajo ter optimizirajo delo brez neželenih stranskih učinkov za paciente.

Nekaj primerov digitalizacije:

1. Enoten sistem izmenjave podatkov med deležniki v sistemu (npr. sistem X-Road (komercialno ime) v Estoniji), ki izrazito olajša izmenjavo in prenos podatkov med ponudniki različnih storitev.

X-Road je tehnologija za varno izmenjavo podatkov med informacijskimi sistemi. Gre za distribuirano in decentralizirano arhitekturo, ki omogoča interoperabilnost med različnimi organizacijami, sistemskimi platformami in storitvami. X-Road je bil razvit v Estoniji in se uporablja za izmenjavo podatkov med vladnimi agencijami, podjetji in drugimi organizacijami.

Glavne značilnosti X-Road so:

• Varnost: zagotavlja varno komunikacijo med informacijskimi sistemi z uporabo šifriranja, avtentikacije in elektronskega podpisovanja.

• Zasebnost: omogoča nadzor nad tem, kateri podatki se delijo med udeleženci in zagotavlja skladnost z zakonodajo o varstvu podatkov.

• Prožnost: podpira široko paleto protokolov, formatov in programskih jezikov, kar omogoča enostavno integracijo z obstoječimi informacijskimi sistemi in storitvami.

• Decentralizacija: nima centralne točke nadzora, kar zmanjšuje tveganje za izgubo podatkov ali nedostopnost storitev.

• Sledljivost: zagotavlja sledljivost in revizijo vseh transakcij, kar omogoča transparentnost in lažje odkrivanje morebitnih zlorab ali napak (Nordic Institute for Interoperability Solutions, n.d.).

2. Elektronski zdravstveni karton (EHR): Omogoča enostaven dostop do zdravstvenih podatkov pacientov, kar pripomore k boljšemu obvladovanju in usklajevanju oskrbe pacientov.

3. Telemedicina: Telemedicinske platforme omogočajo zdravstvenim delavcem posvetovanje s pacienti na daljavo prek videoklicev, kar omogoča pravočasen dostop do oskrbe za posameznike, ki živijo v oddaljenih območjih ali imajo omejeno mobilnost (Rekanović in Pušnik, 2018). Ta tehnologija se je izkazala za še posebej dragoceno med pandemijo COVID-19, ko so bili osebni obiski omejeni (World Health Organization, 2021b). 

4. Z zdravstvom povezane mobilne aplikacije: Pacientom omogočajo, da spremljajo svoje zdravje, komunicirajo z zdravstvenimi delavci in opravljajo zdravstvene storitve (Rekanović in Pušnik, 2018).

5. Strojno učenje in umetna inteligenca: Pomaga pri analizi velikih količin zdravstvenih podatkov, kar omogoča boljše napovedovanje, diagnosticiranje in zdravljenje bolezni. Z analizo podatkov o kakovosti oskrbe in bolnišničnih okužb lahko tudi prepoznamo področja, ki potrebujejo izboljšanje, kar lahko vodi do boljših rezultatov zdravljenja (Shehab et al., 2022).

Takšno tehnologijo med drugim uporablja sistem estonskega zdravstvenega zavarovanja, ki ga upravlja Estonski zdravstveni zavarovalni sklad (Tervisekassa - v estonščini/EHIF -  v angleščini). Analitiko podatkov in strojno učenje uporabljajo za optimizacijo svojega proračuna in zagotavljanje učinkovite razporeditve virov. 

Ključne strategije tega sistema so:

• Prepoznavanje neučinkovitosti: Z analizo velikih naborov podatkov lahko EHIF prepozna vzorce in trende, ki kažejo na neučinkovitosti v sistemu. Na primer, primerjajo lahko uspešnost različnih zdravstvenih izvajalcev, prepoznajo prekomerno ali prenizko uporabo določenih vrst zdravljenja in odkrijejo morebitna sumljiva odstopanja, ki bi lahko pomenila nepravilno obračunavanje storitev.

• Napovedna analitika: Algoritmi lahko pomagajo napovedati prihodnje zdravstvene stroške in vzorce uporabe, kar omogoča boljše načrtovanje proračuna in ustrezno razporeditev virov. Tako na primer lahko napovejo povpraševanje po določenih vrstah zdravljenja ali storitev in ocenijo vpliv morebitnih sprememb na dostopnost zdravstvenih storitev državljanom.

• Personalizirana medicina: Analitiko podatkov lahko uporabljajo za podporo pobudam personalizirane medicine, prilagajanje zdravljenja in posegov posameznim bolnikom na podlagi njihovih edinstvenih značilnosti. To lahko privede do bolj učinkovite in stroškovno ugodnejše oskrbe ter boljših rezultatov zdravljenja.

• Preventivna oskrba: Z analizo podatkov o zdravju prebivalstva lahko prepoznajo posameznike z visokim tveganjem in jih bodo predvsem v prihodnje lahko usmerili v preventivne posege, da zmanjšajo verjetnost dragih dolgotrajnih zdravljenj in hospitalizacije. To med drugim lahko vključuje spremembe življenjskega sloga, zgodnje odkrivanje bolezni in boljše obvladovanje kroničnih stanj.

• Povračilo na podlagi uspešnosti: EHIF lahko uporablja analitiko za uvedbo modelov plačila na podlagi uspešnosti, kjer zdravstvene izvajalce z ustreznimi pogodbenimi dogovori lahko stimulirajo glede na kakovost oskrbe, ki jo nudijo in ne glede na količino storitev, ki jih zagotavljajo. To lahko spodbudi izvajalce, da se osredotočijo na učinkovito zdravljenje in posredno na čim boljši rezultat v čim krajšem času (Tervisekassa, n.d.).

Z uporabo teh digitalnih rešitev in pristopov lahko zdravstvene organizacije izboljšajo kakovost oskrbe, kar pripomore k boljšim izidom zdravljenja za paciente, večji učinkovitosti zdravstvenih delavcev in izboljšanem delovanju zdravstvenega sistema.

Eden izmed zanimivih primerov je tudi nedavno ustanovljena klinika za genetiko v sklopu univerzitetne bolnice Tartu v Estoniji, ki se osredotoča na razvoj in izvajanje personalizirane medicine, ki temelji na genetski predispoziciji posameznikov. To vključuje tako prilagajanje terapije, kot tudi  preventivnih pregledov glede na genetske značilnosti pacientov in ravno slednje nam v zdravstvu in zdravljenju odpira nove izjemne priložnosti (Brittain, 2017).

Klinika aktivno raziskuje možnosti za povezovanje genetskih podatkov z e-recepti, kar bi omogočilo boljše prilagajanje zdravil in odmerkov za posamezne paciente glede na njihovo genetsko sestavo. To bi lahko zdravnikom pomagalo izbrati najprimernejšo terapijo in odmerek za posameznika, s čimer bi se izboljšala učinkovitost zdravljenja in zmanjšalo tveganja za nastanek neželenih učinkov.

Digitalno zdravje prinaša številne prednosti za zdravstvene delavce, vključno s/z:

• Izboljšano komunikacijo: Digitalizacija omogoča zdravstvenim delavcem bolj učinkovito komunikacijo s pacienti, njihovimi družinami in drugimi zdravstvenimi strokovnjaki. Varni sporočilni sistemi, videokonference in oddaljeni posveti izboljšujejo koordinacijo oskrbe in olajšujejo zdravstvenim delavcem izmenjavo informacij ter sodelovanje pri oskrbi pacientov.

• Dostopom do podatkov v realnem času: Digitalne zdravstvene platforme omogočajo zdravstvenim delavcem dostop do in spremljanje podatkov o pacientih v realnem času, kar jim pomaga sprejemati informirane odločitve in prilagajati načrte oskrbe po potrebi. To lahko vodi do boljših rezultatov in večjega zadovoljstva pacientov.

• Prihrankom časa in stroškov: Avtomatizacija administrativnih nalog, kot so načrtovanje obiskov, obračunavanje in upravljanje z recepti, zmanjšuje birokracijo in sprošča čas zdravstvenih delavcev za neposredno oskrbo pacientov. Poleg tega lahko digitalizacija pomaga znižati stroške zdravstva z izboljšanjem učinkovitosti in zmanjševanjem napak.

• Stalnim strokovnim razvojem: Digitalne platforme zdravstvenim delavcem omogočajo dostop do spletnih usposabljanj, virov in podpore, kar zagotavlja, da ostanejo na tekočem z najnovejšimi najboljšimi praksami na svojem področju. To lahko vodi do boljše oskrbe pacientov in možnosti za napredovanje.

• Individualizirano oskrbo: Digitalne zdravstvene tehnologije omogočajo zdravstvenim delavcem zbiranje in analizo podatkov o pacientih za razvoj prilagojenih načrtov oskrbe, ki obravnavajo individualne potrebe in želje (World Health Organization, 2021a in Deloitte, 2016). 

3 Razprava

Zdravstvo je eno izmed področij, ki je v zadnjem času močno izpostavljeno digitalizaciji. Pri tem je ključna tehnologija in sistemi, ki omogočajo varno in učinkovito delovanje v digitalnem okolju, poleg tega pa tudi kvalitetna uporaba zbranih podatkov. Tako lahko na podlagi analize velikih količin zdravstvenih podatkov odkrivamo nove vzorce in trende, kar omogoča boljše razumevanje bolezni, njihovih dejavnikov tveganja in učinkovitosti zdravljenja. Uporaba podatkov na ravni prebivalstva omogoča spremljanje širjenja bolezni, oceno vpliva zdravstvenih ukrepov na javno zdravje in načrtovanje učinkovitejših programov za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Z analizo podatkov o kakovosti oskrbe lahko prepoznamo področja, ki potrebujejo izboljšanje ter razvijamo in spremljamo ukrepe za boljšo varnost pacientov. Z zbiranjem in analizo podatkov na daljavo lahko zdravstveni delavci spremljajo stanje pacientov izven bolnišničnega okolja, kar omogoča pravočasno posredovanje in zmanjšanje števila nepotrebnih obiskov v bolnišnici. Z uporabo genetskih podatkov in drugih biomarkerjev pa bomo v prihodnosti lahko oblikovali tudi individualizirane načrte zdravljenja, ki bodo upoštevali edinstvene značilnosti pacienta. 

Neposredni vpliv na izboljšanje kakovosti oskrbe je torej precej očiten, vendar strukturirano zbiranje podatkov, kakršnemu smo priča pri uvajanju digitalnih rešitev, prinaša tudi posredne koristi. Zbrane podatke lahko v določenih primerih uporabimo tudi kot ključne kazalnike pri sprejemanju strateških odločitev, optimizaciji poslovanja in transparentnosti delovanja zdravstvenih organizacij.

Sama digitalizacija delovnih mest in njihovih elementov ni dovolj za uspešno uvajanje novih rešitev, saj je učinkovitost odvisna predvsem od uporabe in veščin uporabnikov. Zaradi tega je ključnega pomena, da se zdravstveni delavci in drugi deležniki ustrezno usposabljajo, ter razumejo prednosti uporabe digitalnih rešitev v zdravstvu, s tem pa bomo skupaj zagotovili uspešno implementacijo novih tehnologij in izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev za paciente.

4 Zaključek

Nove tehnologije so in še bodo korenito spremenile način dela v medicini in zdravstvu. Možnosti so danes omejene predvsem z domišljijo, številne rešitve prihajajo na trg in med uporabnike na dnevni ravni. Primeri vključeni v tem članku, predstavljajo le majhen delček možnosti, ki jih digitalizacija prinaša. Sklepamo lahko, da so že med nastajanjem tega članka na svet prišle nove ideje in nove rešitve, ki bodo nekoč spreminjale način dela v zdravstvu, kajti njegova prihodnost je nedvomno v veliki meri digitalna. Digitalizacija v zdravstvu ponuja ogromen potencial za izboljšanje življenja tako zdravstvenih delavcev kot pacientov in kar je najpomembnejše, ponuja priložnost, da pacient ostane v središču naše pozornosti, deležen najboljše možne obravnave in s pomočjo tehnologije tudi najboljšega, njemu prilagojenega zdravljenja. Kljub temu, da trenutno veliko časa porabimo za vnašanje podatkov in administrativno delo, avtorja verjameva, da nam bo digitalizacija zdravstva v prihodnosti vrnila več časa za pristen človeški stik in oporo bolniku.

Literatura

• Brittain, H. K., Scott, R., & Thomas, E., 2017. The rise of the genome and personalised medicine. Clinical medicine, 17(6), 545–551. https://doi.org/10.7861/clinmedicine.17-6-545 

• Deloitte, 2016. In 2016 Global health care outlook. [online] Available at: https://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/global/Documents/Life-Sciences-Health-Care/gx-lshc-2016-health-care-outlook.pdf [Accessed 23rd March 2023]

• Estonian Health Insurance Fund., n.d. [online] Available at: https://www.tervisekassa.ee/en [Accessed 23rd March 2023]

• Rekanović, S., 2016. Nove tehnologije v medicini. Učno gradivo za 33. Učne delavnice za zdravnike družinske medicine. Družinska medicina. 15(4), pp 67-73.

• Rekanović, S., Pušnik, S., 2018. Prednosti in slabosti storitve zdravljenja na daljavo – telemedicine. Zbornik 5. in 6. sezone (akademski leti 2016/2017 in 2017/2018) MSJC - MEDICAL STUDENT JOURNAL CLUB: 1(1), pp. 151-157.

• Shehab, M., Abualigah, L., Shambour, Q., Abu-Hashem, M. A., Shambour, M. K. Y., Alsalibi, A. I., & Gandomi, A. H., 2022. Machine learning in medical applications: A review of state-of-the-art methods. Computers in Biology and Medicine, 145, 105458. https://doi.org/10.1016/j.compbiomed.2022.105458 

• X-Road® Data Exchange Layer., n.d. [online] Available at: https://x-road.global [Accessed 23rd March 2023]

• World Health Organization, 2021a. Global Strategy on Digital Health 2020-2025. World Health Organization. [online] Available at: https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/344249/9789240020924-eng.pdf [Accessed 23rd March 2023]

• World Health Organization, 2021b. Second round of the national pulse survey on continuity of essential health services during the COVID-19 pandemic: January-March 2021. [online] Available at: https://www.who.int/publications/i/item/WHO-2019-nCoV-EHS-continuity-survey-2021.1 [Accessed 23rd March 2023]

Članek je dostopen tudi v zborniku 15. dneva Angele Boškin: Koristi in pasti vpeljave digitalizacije na varno in kakovostno zdravstveno obravnavo na strani 2. 

Pripravila: Simon Rekanović in Nina Zalaznik

Zadnjič posodobljeno: 30. 5. 2023

Digitalizacija zdravstva je nedvomno zapleten multicentričen proces, ki si prizadeva izkoristiti tehnologijo za izboljšanje človeških sposobnosti v kontekstu zagotavljanja zdravstvenih storitev na način, da se zmanjšajo stroški in poveča produktivnost ter učinkovitost. Vse to je v luči bolnika, kot osrednjega člena zdravstva pomembno zato, da mu lahko zagotovimo boljšo izkušnjo uporabe zdravstvenega sistema, predvsem pa še boljše zdravstvene storitve. Kljub številnim koristim digitalizacije se ob implementaciji srečujemo z nejasnostmi in dvomi, ki jih moramo nasloviti, saj brez odgovorov le večajo vrzel med prizadevanji za uvajanje novih tehnologij in realnim stanjem.

Ena izmed ključnih sprememb, ki jih prinaša digitalizacija je gotovo prehod na elektronski zdravstveni karton (EHR), ki omogoča boljše upravljanje zdravstvenih podatkov, zmanjšuje napake in preprečuje morebitno izgubo informacij. EHR posameznika na “enem mestu” omogoča tudi učinkovitejšo komunikacijo med zdravstvenimi delavci, saj izmenjava podatkov poteka praktično v realnem času, za bolnika pa včasih prav to lahko pomeni hitrejšo pot do najustreznejše obravnave. 

V državah, kjer je zdravstvo že izrazito digitalizirano, uporabljajo različne sisteme za varno izmenjavo podatkov med organizacijami, celoten sistem pa je ovit v napredne varnostne metode. Te običajno sestojijo iz najnaprednejšega šifriranja občutljivih informacij, varnostnega kopiranja podatkov na več lokacijah ter izvajanja dodatnih varnostnih ukrepov, kot so večstopenjsko preverjanje pristnosti in redni varnostni pregledi. Pomembno je določiti jasne protokole, ki zagotavljajo, da lahko do bolnikovih podatkov dostopa ustrezno pooblaščeno osebje v določenih okoliščinah in tako že v fazi razvoja preprečiti morebitno zlorabo podatkov. Nenazadnje je izredno pomembna tudi jasna komunikacija z bolnikom o tem, kako bodo njihovi podatki uporabljeni in zaščiteni. 

Ne smemo pozabiti, da je za trajno, uspešno uporabo in implementacijo digitalnih rešitev ključno tudi usposabljanje osebja, tako za upravljanje kot tudi za razumevanje varnosti podatkov in dejanske vrednosti novih rešitev pri izboljšanju izidov zdravljenja in poenostavitvi delovnih procesov. Kot vemo iz vsakdana, smo zdravstveni delavci pogosto celo odklonilni do novih rešitev, saj nam do sedaj niso prinesle manj administrativnega dela, kar bi si želeli, temveč je pogosto ravno obratno. Komu izmed bralcev se ob podvajanju, prepisovanju in večkratnem vnašanju medicinskih podatkov ne naježi dlaka? Standardizacija podatkovnih formatov, razvoj skupnih protokolov in spodbujanje sodelovanja med tehnološkimi ponudniki, zdravstvenimi ustanovami in regulatornimi organi lahko pomagajo odpraviti to pomanjkanje in izredno dvignejo t.im. interoperabilnost, ki omogoča učinkovito izmenjavo podatkov med različnimi sistemi - celo državami. Zato je ključno, da smo tako v razvojni, kot izvedbeni proces neposredno vključeni zdravstveni strokovnjaki, ki vemo, kaj si v svojem delovnem procesu želimo in zelo pomembno, tudi zakaj si to želimo.

Kje pa je v tej zgodbi bolnik? Prav v središču! Dostop do lastne zdravstvene datoteke je v trenutnem sistemu zahteven, obenem pa je tu vselej vprašanje lastništva dokumentov, kaj šele strah pred morebitnim posegom v zapise. Odgovori na ta zahtevna vprašanja so v digitalnem svetu že zelo dobro definirana. Tako bo v EHR bolnik lahko v celoti dostopal do vseh svojih informacij, imel na varen način pregled nad svojim zdravstvenim stanjem, poseganje v dokumentacijo pa je ob uporabi modernih avtentikacijskih metod in nivojem dostopa že praktično nemogoče, s tem pa se neprimerljivo dvigne tudi raven osebne zaščite. Kršenje slednje je namreč na papirju izredno preprosto in pogosto skoraj neizsledljivo. 

Uvedba in vzdrževanje EHR sistemov in povezanih tehnologij brez dvoma zahteva veliko naložbo časa in denarja. Zdravstvene organizacije se lahko soočajo s finančnimi omejitvami, ki ovirajo njihovo sposobnost vlaganja v takšne projekte, zato je ob uvajanju sprememb pomembno razmisliti o možnostih stroškovno učinkovitih rešitev, raziskovanju alternativnih modelov financiranja in morebitnem partnerskem povezovanju, ki lahko pomaga premagati te ovire. 

Tako kot vsaka sprememba, tudi digitalizacija zdravstva predstavlja svojevrsten, zahteven in kompleksen izziv, ki kliče k sodelovanju vse deležnike, zdravstvene ustanove, osebje, bolnike, zakonodajalce in tehnološke ponudnike. Verjamem pa, da se nam ponuja priložnost, da opolnomočimo zdravstvene delavce, bolnika pa vrnemo v središče naše pozornosti in mu s tem dodatno omogočimo najboljšo možno obravnavo.

Pripravil: Simon Rekanović

Zadnjič posodobljeno: 17. 4. 2023